Kako smo pri nas drugačni? Prvi mesec in nekaj stereotipov
Oglašam se po uspešno prejadranem prvem mescu v hostlu Ronningen! Zasilno sem se navadila bojevanja z dnevno svetlobo in ni me več sram iti spat ‘’podnevi’’, zapomnila sem si nekaj težkih imen in uspela razločiti kakšno besedo ali dve iz poplave norveščine. Seznanila sem se z urnikom obrokov, približnega načina dela in okvirnega plana za naslednja dva tedna. Najtežji del je meni osebno razpakirat. Tega enostavno nisem uspela, razen najnujnejših stvari. Delno tudi zato, ker je soba minimalna, sploh za dve osebi, ki sta se priselili za leto dni. Delno pa tudi zaradi nemotivacije, ker stalno jemo, se socializiramo in spimo. Generalizacija Najprej bi rekla nekaj malega o generalizaciji. Velikokrat slišim, kako je neka nacija takšna in takšna in da, seveda se najdejo izjeme, ki iz tega izstopajo. Vendar po drugi strani pogosto slišim stvari s strani ljudi, ki gredo v neko državo za zelo kratek čas in krvavo iščejo neke kulturne razlike, ki jih nato izpostavljajo in jemljejo za univer