Kakšno je zares podnebje in vreme na Norveškem?

Govorilo se bo o najprikladnejši temi za small talk – vremenu! Seveda se pred je mojim odhodom marsikomu porodilo vprašanje: ‘’zakaj bi nekdo šel tja gor na mrzlo?’’ ‘’pa saj te bo zeblo!’’. Bomo videli, mogoče pa se selim v iglu in bom lovila bom ribe v zamrznjenem jezeru za dnevne obroke. Mislim, da bom morala preživet, saj se tudi ljudje tam gori nekako samoohranjajo!

Zadnji dan pred odhodom sem gledala v potovalko in taktizirala z volumnom, a še takrat nisem vedela, da me čaka najmanj sončno in toplo poletje, ki sem ga kadarkoli doživela! Sama nisem bila presenečena – saj težko kaj pričakuješ, ko nisi preživel sezone tam – so pa bili domačini. Še njim je bilo razmeroma hladno! 

Stavanger junija

O čem govorimo, ko nanese beseda na hladno poletje? Jaz bom rekla temu kar časovno območje, ko ni sonca in je dež ter nam narava postreže z 15-20 stopinjami celzija. Da, tudi tu se temperature premaknejo iz absolutne ničle včasih! V bistvu je poletje precej prijetno, čeprav manj sončno. Tudi do 30 stopinj bojda doživijo, čeprav sem sama doživela maksimalno 20. Kar sem opazila v hostlu, kjer bivam, je to, da nimajo klimatskega hlajenja. Prešinilo me je, pa saj ga ne potrebujejo, ko pa vzdržujejo organizmu prijazne temperature čez poletje!

Čaj v Vigeland parku avgusta

V čemer se pa definicija poletja pri na južnem delu Norveške in pri nas razlikuje, je pa dolžina dneva. To si je nekoliko težko narisati pred oči, ampak tudi zame ni lahko naloga opisati, kako nenavadno je sedeti po enajsti uri zvečer zunaj in lizati sladoled ob plaži, ko se komaj dela mrak. Tudi temno je poleti, seveda,, vendar nikdar ni zares tiste teme, ko bi lahko na nebu opazil zvezde. Okrog polnoči je sonce sicer zašlo, lahko pa kljub temu opazujemo oranžno linijo na horizontu in se igramo romantiko.

To se sicer spremeni, če se odpravimo severneje, sploh nad arktični cikel – tam sonce ne zaide, ampak se le nekoliko spusti – najbolj opazno je to v juniju. Obratno je pa pozimi – torej to je čas, ko se gre tja gledat severni sij. Sama sicer še nisem imela priložnosti tega videt iz prve roke, je pa vsekakor v planu, ko se bo tudi finančno stanje strinjalo.

Junij v Stavangerju ob 23. uri zvečer

Camping Sjoa , 2 am

Bistveno razliko je opaziti tudi med vzhodnim in zahodnim delom države. Vzhodni je kar se tiče jesenskih in zimskih temperatur precej podoben našim krajem v centralni Evropi, poletne so kot omenjeno nekoliko nižje in celoten izgled situacije je nekoliko bolj siv in deževen poleti. Na zahodni obali pa situacijo obrne zalivski tok, kar pomeni, da se je najbolje navadit na dež, dež in še enkrat dež. Vsako sezono, skoraj vsak dan vsaj malo. Zjutraj, zvečer, ponoči, popolne. Nikamor brez dežnika, čeprav je velikokrat dež lahek in droben in občutek ti daje, da je celo prijeten. Ta občutek te grdo zabode v hrbet, ko se vremenski klapi pridruži še megla in veter. Sneg bolj redko, saj se temperature redko spustijo pod ničlo. Je pa kljub temu bojda neprijetno – to me še čaka!

 Priznam, iz vzhodne strani na zahodno sem prispela z najhujšimi pričakovanji, zato je prav zanimivo videt, kak evforični pridih uspe sončen dan ali dva na teden pričarat na obrazih.

Tipični pogled na Bergen

Če vas pot zanese na Norveško za dalj časa in imate izbiro – kakor hitro začutite, da bolje tolerirate dež in milejše zime kot sneg, led in mraz, odlomastite na zahod. Pa tudi lažji dostop do prečudovito izgledujočih (ko so skrbno planirani glede na vreme) turističnih oderuštev imate. Sedaj bom navedla nekaj imen, ki vam najbrž ne povedo veliko, saj so znane bolj kot nore lokacije nad fjordi – Trolltunga, Preikestolen, Kjerag. Vse te izjemne razgledne točke so zelo vredne ogleda, a jih je treba skrbno planirat, saj sicer obstaja možnost, da boste zapravili ure življenja in predvsem varnost za pohod v dežju.

V Bergen se bojda ne sme brez opreme za dež

Balestrand 

Norvežani so daleč od zamorjenega naroda, saj se naučijo spopadati z vremenom in zaradi njega ne zganjajo cirkusa, ampak se preprosto oblečejo vremenu primerno. To pomeni tudi šolski piknik v dežju, da otroci hodijo tri kilometre v nalivu brez vsakih pritožb. ''Tukaj ni slabega vremena, le neprimerna oblačila'' je njihovo vodilo. In prav zato je sončen dan da Norveškem kot da bi izpustil plazilce na sonce – polni parki ljudi, ki uživajo sonce in se pri 23 stopinjah Celzija slečejo do kopalk, martinčkajo in kopajo v morju.

Norveška plaža pri 23°C

Kljub temu pa da pomanjkanje sončnega in toplega podnebja zelo vpliva tako na priseljence kot domačine tukaj – veliko ljudi je negativno presenečenih in se tega nikdar privadi ter raje odseli na manj neusmiljena in svetlejša področja. Če ne drugače, pa gredo tja uživat pokoj, v Španiji namreč obstaja cela norveška četrt. 

V glavnem, spremenljivega norveškega vremena ne bi izpostavila kot največji plus države, ampak čari narave to precej odtehtajo.